ZKGS natančno spremlja pobude za končno odločitev o uvedbi kavcijskega sistema v Sloveniji, zato podaja dejstva, ki so pomembna za odločitev uvedbe sistema. Slovenija je v recikliranju plastične embalaže namreč uspešnejša od vseh držav s kavcijskim sistemom, pri čemer je sistem ločenega zbiranja odpadkov v Sloveniji prijaznejši do uporabnikov in neprimerljivo cenejši od kavcijskega sistema.

Za delovanje kavcijskega sistema potrošnik plača kavcijo v ceni izdelka, ki jo prejme nazaj le v primeru, če doma poleg vseh ostalih odpadkov ločeno zbira še PET plastenke in Al pločevinke ter te vrne nepoškodovane v trgovski center, kjer vsako posebej skenira v za to postavljenih avtomatih.

Stališče zbornice proti uvedbi predlaganega kavcijskega sistema s strani države temelji na skrbni preučitvi dejstev in poziva državo, da opusti namero uvedbe kavcijskega sistema.

Analize kažejo, da bi uvedba kavcijskega sistema v trenutni obliki lahko povzročila visoke stroške, katerih posledice bi občutili potrošniki. Kot vemo, je ustrezno recikliranje odpadne embalaže (OE), predvsem plastične OE, ključen ukrep za zagotavljanje trajnostnega ravnanja z odpadki. EU za recikliranje OE postavlja cilje, ki jih bo potrebno izpolniti v obdobju 2025-2030.

• Po podatkih iz uradnih evidenc za 2022 je bilo v Sloveniji na trg dano 299.441 ton vse embalaže, 208.095 ton odpadne embalaže je snovno reciklirane (69,56 % recikliranja vse odpadne embalaže) ob dejstvu, da je cilj EU leta 2025 65 % in leta 2030 70 %.
• V letu 2022 je bilo na trg dane 56.956 ton plastične embalaže, od tega je bilo 29.477 ton plastične odpadne embalaže snovno reciklirane (51,76 % recikliranja vse odpadne embalaže), cilj EU za 2025 je 50 %, 2030 55 %.
• V letu 2023 je bilo na trg poslane 8.645 ton plastične embalaže v obliki PET plastenk pijač in živil za enkratno uporabo. Po rezultatih predpisanih sortiranih analiz mešane komunalne odpadne embalaže (do 19. 8. 2023) je bilo ločeno zbranih in snovno recikliranih PET plastenk pijač in živil za enkratno uporabo 7.502 ton (6,89 % v 108.896 tonah odpadne mešane komunalne embalaže), kar znaša 86,78 % PET plastenk pijač in živil danih na trg, cilj EU za 2025 je 77 % in za leto 2029 90 %.

Po podatkih Eurostat-a je imela Slovenija leta 2021 najvišji delež reciklirane plastične OE v EU med državami, ki so zagotovile podatke za to leto. Ta podatek jo uvršča med najuspešnejše države pri zagotavljanju snovnega recikliranja OE. To je predvsem posledica enega najbolj razvitih sistemov ločenega zbiranja komunalne OE v gospodinjstvih v Evropi ter zelo učinkovitega zbiranja in ravnanja z OE v gospodarstvu. Pri recikliranju plastične OE manjka Sloveniji do cilja za leto 2030 še ca. 2.000 ton, kar znaša ca. 3 % plastične OE, pri recikliranju PET plastenk pijač in živil ji do izpolnitve cilja za leto 2029 manjka manj kot 280 ton, kar znaša ca. 3 % PET plastenk pijač in živil oz. le ca. 0,5 % vse plastične OE.

Glede na navedena dejstva, v Sloveniji ne potrebujemo uvedbe kavcijskega sistema. S tem se zbornica pridružuje organizacijam GZS-Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, Združenju malih trgovcev pri PTZ – GZS, Trgovinski zbornici Slovenije in nekaterim družbam za ravnanje z odpadno embalažo ter GIZ SLOCERO, ki so ravno tako zadržane do uvedbe kavcijskega sistema. Dejstvo je, da bi bil učinek kavcijskega sistem na recikliranje preostale OE negativen, saj bi se vzpostavil vzporedni sistem za 10.000 ton OE (manj kot 3,5 % vse OE), ki bi dal prebivalcem sporočilo, da ostalih 290.000 ton OE ni pomembnih in se ne splača truditi za njihovo recikliranje. Zato je stroka na področju ravnanja z odpadki prepričana, da bi kavcijski sistem v Sloveniji zmanjšal celotno recikliranje OE, ki je že sedaj zaradi izjemno razvitega sistema ločenega zbiranja odpadkov na visoki ravni.

Obstoječi sistem zbiranja odpadkov v Sloveniji je učinkovit in prijazen uporabniku. Ob uvedbi kavcije bi se ob enakem standardu zbiranja odpadkov kupna moč povprečnega gospodinjstva zmanjšala od 150,00 (0,15) do 229,00 (0,25) EUR letno.