Osrednja rdeča nit konference je bila misel »Komunala – smo ljudje za ljudi«, ki ni zgolj slogan, ampak dejstvo vsakodnevne prakse komunalnih podjetij. Komunalne storitve so mreža ljudi, ki vsak dan skrbijo (med drugimi dejavnostmi) za kakovostno pitno vodo, ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter urejene javnih površin. Poleg tehničnih vsebinskih sklopov je bil eden izmed razpravnih blokov namenjen tudi ekonomskim vidikom komunale, znotraj katerega so bile posebej izpostavljene tudi vsebine, vezane na kadrovsko politiko.

Zbrane je preko video nagovora nagovoril minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, Ministrstvo za naravne vire in prostor pa je na odru konference zastopala državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc, ki je izpostavila številne projekte za javne vodovode in kanalizacijo ter urejanje zelene infrastrukture v skupni vrednosti skoraj pol milijarde evrov.

Prvi dan konference je bil namenjen strateškim vpogledom v širši mednarodni, gospodarski in družbeni okvir, v katerem deluje komunalni sektor, ter vsebinam, ki krepijo razvoj stroke, organizacij in zaposlenih. Program je z uvodnim predavanje odprl dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je spregovoril o položaju Slovenije kot članice EU v hitro se spreminjajočem mednarodnem okolju. Na njegova razmišljanja se je oprla predstavitev dr. Sandre Damijan v kateri je izpostavila pomen trajnostnega upravljanja naravnih virov kot razvojne usmeritve države. V dopoldanskem delu so udeleženci lahko prisluhnili še dr. Sonji Robnik, ki je izvedla interaktivno delavnico o krepitvi pozitivnih odnosov na delovnem mestu in mag. Jadranki Jezeršek Turnes, ki je predstavila pomen zaupanja in povezovanja ter gradnji učinkovite komunikacije in povezovanja z lokalno skupnostjo. Aleksander Bastl in Boris Krajnc sta v pogovoru z direktorjem ZKGS Sebastijanom Zupancem na kibernetskem poligonu preverjala, ali so omrežja v komunalnih podjetjih res dovolj varna. Popoldne je konferenčni dan sklenil zdravnik in pisatelj David Zupančič dr. med. z motivacijskim predavanjem o znanosti mirnega življenja.

EKONOMSKI VIDIKI IZVAJANJA GJS
Med vsebinskimi sklopi drugega dne je bilo posebno področje namenjen ekonomskim vprašanjem komunale. Dr. Darija Aleksić (EF UL) je govorila o sodelovanju med generacijami zaposlenih, Irena Kameščak je predstavila novo EU direktivo o enakem plačilu moških in žensk, dr. Aleksij Mužina pa problematiko plačil vodnih prispevkov ob prekomernih vodnih izgubah. Program sta dopolnili še predavanji mag. Nastje Mulej o kreativnosti v javnih službah in Anje Križnik Tomažin o učinkoviti komunikaciji kot temelju uspešnega sodelovanja.

OSKRBA S PITNO VODO
Razprave v sklopu o oskrbi s pitno vodo so odprle vprašanja zakonodajnih sprememb, varnosti ter vpliva novih onesnaževal. Dr. Aleksij Mužina je predstavil izzive novega normativnega urejanja oskrbe s pitno vodo, Miran Jug (Mariborski vodovod) je spregovoril o varnosti oskrbe v kritičnih razmerah, dr. Anja Torkar (UL, NTF) pa o sodobnih onesnaževalih in njihovem vplivu na zaščito pitne vode. V nadaljevanju je Leon Behin z Uprave RS za zaščito in reševanje obravnaval zagotavljanje pitne vode v sistemu zaščite in reševanja, mag. Ludvik Mekuč pa izzive priprave vode iz manjših vodnih virov.

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE
Sklop o odpadnih vodah je bil namenjen novim zakonodajnim zahtevam in trajnostnim rešitvam pri čiščenju. Dr. Tanja Mohorko (Ministrstvo za naravne vire in prostor) je predstavila izzive nove Direktive o čiščenju odpadne vode, nato je dr. Marjetka Levstek (CČN Domžale–Kamnik) opozorila na nevarnost nedovoljenih izpustov in njihovo preprečevanje. Mag. Joerg Prestor (Geološki zavod Slovenije) pa je spregovoril o strategiji prilagajanja upravljanja padavinske in podzemne vode v Ljubljani. V drugem delu vsebinskega sklopa so bile v ospredju inovativne rešitve: Urša Brodnik je predstavila potencial čistilnih mokrišč za čiščenje odpadnih in izcednih vod, dr. Ester Heath z Instituta Jožef Stefan pa je govorila o priložnostih in izzivih ponovne uporabe odpadne vode v kmetijstvu.

RAVNANJE Z ODPADKI
Razprave o ravnanju z odpadki so se osredotočile na aktualne projekte, zakonodajne spremembe in praktične izzive na terenu. Drago Dervarič je predstavil projekt ABC smernice ločevanja odpadkov, sledila je mag. Tanja Bolte z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je udeležence seznanila z aktualnim dogajanjem in prihodnjimi aktivnostmi ministrstva. Mag. Janko Pahič je izpostavil problem fizičnih obremenitev delavcev pri prevzemanju odpadkov. V nadaljevanju je mag. Jana Miklavčič z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo predstavila ukrepe za ravnanje z odpadnim tekstilom, Anđelko Švaljek pa je odprl vprašanje, ali so tekstilni odpadki problem ali priložnost. Sklop je sklenil mag. Darko Bečaj (JP Snaga Maribor) s predstavitvijo optimizacije zbirnih in transportnih poti smetarskih vozil s pomočjo programskih orodij.

UREJANJE IN ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN
Sklop o javnih površinah je bil namenjen vlogi urbanega zelenja in načrtovanju prostora v času podnebnih sprememb. Dr. Maja Jurc (Biotehniška fakulteta UL) je predstavila izzive pri izboru vrst, oskrbi ter boleznih in škodljivcih lesnatih rastlin v urbanem okolju, dr. Maja Simoneti (IPoP) je odprla razpravo o tem, ali potrebujemo enotna merila za upravljanje zelenih površin, dr. Petra Vertelj Nared (LUZ) pa je predstavila pristope k načrtovanju javnih zelenih površin. V nadaljevanju je Goran Huljenić (Urbani šumari) govoril o drevesih kot ključnih zaveznikih zdravih in odpornih mest v času podnebnih sprememb, izkušnje iz prakse pa je dopolnila Jelena Sekelj (Parkovi Varaždin) s predstavitvijo strateškega pristopa skrbi za drevesa, temelječega na trajnosti.

Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije mag. Janko Širec je po konferenci poudaril: »Letošnja konferenca je presegla vsa pričakovanja, saj nas je bilo rekordno veliko –preko 450 udeležencev. Ta številka ni le statistika, je sporočilo. Pove nam, da je komunalna stroka vedoželjna, da spremlja novosti, da sledi trendom – in, kar je za našo stroko ključno – da jih zna tudi predvideti in napovedovati. Komunalni sistemi so ogrodje družbe – ko delujejo, je vse samoumevno; ko se ustavijo, se ustavi življenje. Zato vsem zaposlenim v komunalnih podjetjih iskrena zahvala.« Zaključil pa je s pohvalo programskemu svetu in organizatorjem konference: »Hvala za premišljeno dramaturgijo vsebin in zahvala vsem predavateljem ter moderatorjem za vložen čas in energijo. Posebna zahvala gre tudi organizacijski ekipi in sponzorjem. Ponosen sem na močno komunalno stroko, ki zna sodelovati, misliti vnaprej in delati za skupno dobro. Skupaj bomo nadaljevali pot, da bodo komunalne storitve tudi v prihodnje zanesljiv temelj kakovosti bivanja in trajnostnega razvoja slovenskih skupnosti.«

Konferenca je znova potrdila svojo vlogo osrednjega strokovnega srečanja komunalnega sektorja v Sloveniji. Z rekordno udeležbo, aktualnimi vsebinami in široko paleto predavateljev je pokazala, da je komunalna stroka povezana, pripravljena na izzive prihodnosti in trdno zavezana svojemu poslanstvu – zagotavljati kakovostne storitve za ljudi in okolje. Dialog med stroko in odločevalci je ključnega pomena, zato bo ZKGS še naprej predlagala rešitve, ki združujejo izvedljivost na terenu, finančno vzdržnost in okoljske cilje. Ob razvoju politik in predpisov je nujno pravočasno odpiranje vprašanj, ki zadevajo operativno realnost izvajalcev ter uporabnikov.

Izziv komunalne stroke je preprost in hkrati zahteven: ohraniti zanesljivost in dostopnost storitev z dvigovanjem standardov, zmanjševanjem vpliva na okolje, digitalizacijo procesov in razvojem kompetenc. Pri tem pa nikakor ne smemo prezreti še enega ključnega področja: varnosti komunalne infrastrukture, ki je kritična infrastruktura države. Vodohrani, črpališča, omrežja in cevovodi so osnovni pogoji za življenje in delovanje družbe. Njihova zaščita mora biti sistemska in celovita – tako v fizičnem kot tudi v kibernetskem smislu.