19. nov 2025
20 let ZEOS-a - na okrogli mizi osvetlili izzive ravnanja z odpadki
Na okrogli mizi v organizaciji podjetja ZEOS, 18. novembra 2025, je sodeloval tudi direktor ZKGS Sebastijan Zupanc. Med drugim je bil kritičen do tega, da nekateri od deležnikov ne izpolnjujejo svojih zakonodajnih obveznosti in s tem po konkurenčnosti prehitevajo ostale.Če želimo v Sloveniji doseči napredek na področju ravnanja z odpadki, bo nujno okrepljeno sodelovanje vseh deležnikov v verigi, je bil eden od poudarkov sodelujočih na okrogli mizi, ki so jo pripravili ob 20. obletnici delovanja družbe ZEOS. Nekateri so poudarili tudi nujnost povečanja preglednosti trenutnega sistema ravnanja z odpadki. Kot je na torkovem popoldanskem dogodku poudaril Emil Šehić iz družbe Zeos, kjer skrbijo za upravljanje procesov ravnanja z e-odpadki, odpadnimi baterijami in odpadnimi nagrobnimi svečami, so v dveh desetletjih delovanja najbolj ponosni na spreminjanje navad vse od potrošnikov do proizvajalcev, da se vključijo v te sisteme.
Čeprav morajo izdelovalci oz. uvozniki električne in elektronske opreme v Sloveniji svoje okoljske obveznosti, ki izhajajo iz t. i. razširjene odgovornosti proizvajalcev, izpolnjevati v obliki skupne sheme, pa se nekateri od njih temu še danes izogibajo, je opozoril. Kritičen do tega, da nekateri od deležnikov ne izpolnjujejo svojih zakonodajnih obveznosti in s tem po konkurenčnosti prehitevajo ostale, pa je bil tudi direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Sebastijan Zupanc. »Če bi bil nadzor hitrejši, bi lahko veliko težav odpravili,« je dodal. Po njegovem mnenju bi bilo potrebnega tudi več nadzora nad tistimi, ki prevzemajo odpadke. Da bi bila »zakonodaja za vse enaka«, pa si je zaželel tudi Aleš Mihelič iz podjetja Gorenje.
Da pristojni inšpektorat spodbujajo k opravljanju tovrstnih nadzorov, pa je pojasnila direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte. Je pa ob tem opozorila tudi na kompleksnost okoljske zakonodaje in kadrovske podhranjenost inšpektorata. Sodelujoči so se dotaknili tudi novele zakona o varstvu okolja iz leta 2021, ki je uvedla rešitev, na podlagi katere bi dejavnost skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti za vsak posamezen tok odpadkov po novem opravljala le ena organizacija na neprofiten način, a v praksi še ni zaživela zaradi vložene pobude za oceno ustavnosti na ustavno sodišče.
Po Šehićevih besedah so trenutno v pričakovanju odločitve ustavnega sodišča. Se je pa treba po njegovem mnenju že zdaj pripravljati na to, da bo, če bo nov sistem razširjene proizvajalčeve odgovornosti na koncu zaživel, njegova izvedba v praksi čim boljša. »Proizvajalci se bodo morali vrniti h koreninam razmišljanja pred 20 leti, da je treba stopiti skupaj in izpolniti svoje obveznosti,« je poudaril in dodal, da v njihovi družbi proizvajalci že sedaj sami upravljajo sistem. Da bi se novi sistem razširjene proizvajalčeve odgovornosti uveljavil čim prej, pa si želijo tudi na okoljskem ministrstvu.
Kot je poudarila Bolte, verjamejo, da je to »odločitev v pravo smer«. Podobno menijo tudi v društvu Ekologi brez meja, kjer si želijo boljši, bolj odprt in transparenten sistem ravnanja z odpadki. Kot je povedal njihov predstavnik Jaka Kranjc, imajo nevladniki trenutno težavo z dostopom do podatkov. Opažajo pa, da ozaveščenost glede odpadkov v Sloveniji med ljudmi raste, a si je treba za to prizadevati sistematično. Šehić pa je opozoril, da je treba vzpostaviti ljudem prijazno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov, hkrati pa poskrbeti tudi za obdelavo odpadkov. Zupanc je ob tem kot korak v pravo smer izpostavil ulično zbiranje odpadne električne in elektronske opreme, ki poteka pod okriljem družbe Zeos. Napovedal je, da skupaj z ministrstvom na zbornici snujejo tudi nacionalno kampanjo osveščanja o ravnanju z odpadki.
Vir: STA
Posnetek okrogle mize najdete na povezavi tukaj.
