Vlada RS je 24. april razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane, ki danes velja za enega večjih globalnih izzivov, s seboj pa nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Proč mečemo ogromne količine neporabljene hrane, živil s pretečenim rokom uporabe ali celo sveže hrane, saj imamo v razvitih državah svežo in poceni hrano vedno na dosegu roke.

Na dan brez zavržene hrane spodbujamo k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter iskanju možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni.

Kaj lahko v vsakdanjem življenju storimo za zmanjšanje količine odpadne hrane?

• Kupimo samo to, kar zares potrebujemo.
• Razumimo pomen »porabiti do« in »uporabno najmanj do«.
• Porabimo, kar že imamo.
• Izogibajmo se prevelikim količinam jedi.
• Prepoznajmo, kdaj je plesen nevarna.
• Delimo odvečno hrano.
• Uporabimo tudi manj želene dele živil.
• Na spletu je možno najti veliko idej, kako porabiti ostanke kosila ali večerje ter iz njih ustvariti novo domiselno jed.

Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljena.

Poudarek je na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov. V okviru tega dne se odvijajo različne dejavnosti, namenjene preprečevanju izgube hrane in zmanjševanju odpadkov.

Zavržena hrana je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Kljub temu, da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 700 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 30 % pridelane hrane.

Povprečen Slovenec po podatkih Statističnega urada v enem letu zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih, in sicer 47 %. Sledijo so gostinstvo in strežba hrane s 37 %, trgovina z živili z 9 % in proizvodnja hrane s 7 %.

Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane spodbuja, naj zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno. Ključni koraki za manj zavržene hrane so, da načrtujemo svoje obroke, kupujemo lokalno, trajnostno hrano in ostanke hrane uporabimo za pripravo novih jedi. Povezava do koristnih nasvetov ravnanja s hrano na povezavi tukaj.

Leta 2022 se je količina odpadne hrane zmanjšala za 2 %. Največ, 47 %, je je nastalo v gospodinjstvih, večina pa je bila predelana v kompostarnah in bioplinarnah.

Prebivalec Slovenije zavrgel nekaj več kot 70 kg hrane

Slovenski dan brez zavržene hrane letos poteka četrtič. V Sloveniji je leta 2022 nastalo nekaj manj kot 151.000 ton odpadne hrane. 40 % te količine je bilo užitne, preostanek pa so obsegali neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oz. luščine. Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 72 kg hrane. 

Največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih
V opazovanem letu je največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih, 47 %. Sledili so gostinstvo in strežba hrane s 37 %, trgovina z živili z 9 % in proizvodnja hrane s 7 %.

Večina odpadne hrane je bila predelana aerobno v kompostarnah in anaerobno v bioplinarnah, v vsakih po 39 %. V obratih za mehansko-biološko obdelavo (MBO) mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 21 % odpadne hrane. Manj kot 1 % celotne količine pa je bil obdelan na druge načine (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).

V zadnjih letih nizka samooskrba s sadjem

Leta 2022 je bila Slovenija 86-odstotno samooskrbna z mesom, 72-odstotno z žiti, 39-odstotno z zelenjavo, 36-odstotno s krompirjem in 29-odstotno s sadjem (letina sadja je močno odvisna od vremenskih razmer in se zato med leti precej spreminja). V primerjavi z letom 2002 se je samooskrba z žiti zvišala za 9 odstotnih točk, upadle pa so stopnje samooskrbe pri zelenjavi (za 3 odstotne točke), mesu (11 o. t.), sadju (30 o. t.) in krompirju (49 o. t.).

Za hrano okoli 15 % vseh izdatkov za življenjske potrebščine
Gospodinjstva v Sloveniji so leta 2022 za nakup hrane v povprečju porabila skoraj 3.700 EUR ali 15,2 % vseh izdatkov za življenjske potrebščine. Največ sredstev so namenila za meso in mesne pripravke (831 EUR), sledili so izdatki za žita in žitne izdelke (641 EUR) ter za predpripravljeno hrano (500 EUR).

Vir: SURS, nasasuperhrana.si, izola.si, prehrana.si