Ni naključje, da je bil termin dogodka izbran tik pred svetovnim dnevom Zemlje (22. 4.). Letošnja osrednja tematika je namreč planet proti plastiki, kar lepo sodi v okvir namenov zavez certifikata, kjer si prejemniki certifikata s spodbujanjem pitja vode iz pipe prizadevajo tudi za zmanjševanje odpadne embalaže.

Prvo srečanje prejemnikov certifikata Voda iz pipe, ki se je odvilo v petek, 19. aprila 2024, v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, se je udeležilo preko šestdeset gostov. Na dogodku so se zbrali udeleženci z namenom, da spomnijo na pomembnost vode za življenje in na peto obletnico pobude podeljevanja certifikata “Voda iz pipe” ter da se skupaj ozrejo na pot, ki so jo prehodili, ter uspehe, ki so jih dosegli v tem času.

Namestnik direktorja ZKGS mag. Iztok Rozman je povedal: »Ne smemo pozabiti, da ima certifikat Voda iz pipe tudi širše pomembno vlogo na področju zmanjševanja odpadne embalaže. Vsak požirek vode iz pipe, ki je zagotovo privilegij in se ga mnogokrat ne zavedamo, je korak k manjšemu številu plastenk in odpadne embalaže embaliranih pijač, ki onesnažujejo naše okolje.«

V ospredju svetovnega dneva Zemlje, ki smo ga obeležili letos, je bil poziv k zmanjšanju uporabe plastike v dobro zdravja ljudi in planeta. V zadnjih desetih letih je bilo proizvedene več plastike kot v celotnem 20. stoletju, industrija pa načrtuje eksplozivno rast v nedoločeni prihodnosti. Po več mestih v državi se bo zvrstila paleta dogodkov.

Letošnji svetovni dan, katerega namen je že več kot pol stoletja osveščati o okoljskih vprašanjih, s katerimi se sooča naš planet, je v ospredje postavil zahtevo po 60-odstotnem zmanjšanju proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije. V zadnjih letih je namreč njena proizvodnja narasla že na več kot 380 milijonov ton na leto.

Da bi to dosegli, je treba spodbujati široko osveščenost javnosti o škodi, ki jo plastika povzroča ljudem, živalim in biotski raznovrstnosti, ter izvesti več raziskav o njenih vplivih na zdravje. Ko se razgradi v mikro delce, plastika sprošča strupene kemikalije v hrano in vodne vire ter je prisotna v zraku, ki ga dihamo, svarijo strokovnjaki.

V luči tega opozarjajo na nujnost hitre opustitve plastike za enkratno uporabo do leta 2030, izvajanje politik za odpravo hitre mode, ki uporablja in proizvaja ogromne količine plastike, ter vlaganje v inovativne tehnologije in materiale za izgradnjo sveta brez plastike.

V Sloveniji je leta 2022 nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Večja količina reciklirane plastike v letih 2021 in 2022 v primerjavi z nastalo odpadno plastiko je predvsem posledica recikliranja plastike, ki je nastala v 2020, in povečanega uvoza, je ta teden objavil državni statistični urad.

Leta 2022 je država uvozila 107.000 ton odpadne plastike, izvozila pa 92.000 ton. Največjo količino, 60.000 ton, je uvozila iz sosednje Italije, največ plastike pa je izvozila v Turčijo, in sicer 25.000 ton.

Za varstvo okolja je bilo v letu 2022 namenjenih 409 milijonov evrov investicij ali 0,81 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je na letni ravni za 58 milijonov ali 0,14 odstotne točke več. Povečali so se tudi tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov evrov ali z 1,30 na 1,65 odstotka BDP.

Številni dogodki, ki so se zvrstili ob tem pomembnem okoljskem dnevu so opomin za vse nas, da je Zemlja ena sama. Naj bo svetovni dan Zemlje vsak dan.

Vir: STA, Delo in dom
Foto: DOERS/Shutterstock