V mesecu, ko se podjetja pripravljajo na sveže projekte in redne aktivnosti, ki jih s seboj prinaša jesen, smo se pogovorili s predsednikom Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, ki opravlja tudi funkcijo predsednika pogajalske skupine delodajalcev v pogajanjih za Kolektivno pogodbo komunalnih dejavnostih, mag. Jankom Šircem. Ozrli smo se v prihajajoče mesece in se dotaknili vprašanj, ki jih prinašajo predvidene spremembe na delovnopravnem področju.

Podjetja v komunalni dejavnosti se pogosto soočajo s pomanjkanjem kadra in zagotavljanjem pogojev za stabilno izvajanje dejavnosti varstva okolja, čeprav te spadajo med najpomembnejše dejavnosti, ki prebivalcem omogočajo varno in urejeno bivalno okolje ter nepogrešljive dobrine za življenje. Kadri so tisto, na čemer sloni uspeh vsakega podjetja, zato se na zbornici zavedamo, da se je potrebno kadrovskim vprašanjem članov posvečati kontinuirano in poglobljeno glede na specifike dejavnosti in posamičnih delovnih mest.

S predsednikom smo spregovorili o stanju socialnega dialoga, predvidenih zakonodajnih spremembah, kot je pravica do odklopa, predvidevanjih glede dviga najnižjih osnovnih plač in njegovem pogledu na potek pogajalskih procesov na ravni kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti.

---

Predsednik mag. Širec, že vrsto let predsedujete pogajalski skupini delodajalcev za Kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti, v kateri poleg zbornice sodeluje tudi Združenje delodajalcev Slovenije. Kako ocenjujete stanje socialnega dialoga?

Leta 2021 smo socialni partnerji – poleg delodajalske strani še Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije ter Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost na delojemalski strani – po mesecih usklajevanj in približevanj stališč sklenili novo Kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti za petletno obdobje. Ocenjujem, da nova kolektivna pogodba pomeni korak naprej v socialnem dialogu, saj smo skušali upoštevati vse vidike specifik komunalne dejavnosti in zaobjeti odgovore na vsa tista vprašanja, ki so v praksi sprožala nejasnosti, z namenom, da bodo podjetja na podlagi poenotenih standardov lažje izvajala svoje dejavnosti. Raven sodelovanja delodajalske in delojemalske strani lahko označim za zelo konstruktivno, saj si kljub razhajajočim stališčem vedno prizadevamo za delo v smeri napredka in iskanja najboljših rešitev tako za podjetja kot tudi za zaposlene. Za primere, kjer se v praksi izkaže, da kolektivna pogodba vsebuje določene pravne praznine ali nejasnosti, ima kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti kot ena redkih panožnih kolektivnih pogodb vzpostavljeno dejavno Komisijo za spremljanje izvajanja in razlago kolektivne pogodbe, v kateri delujejo predstavniki delodajalske in delojemalske strani, kar kaže na obojestransko zavzetost za ažurno spremljanje in razreševanje odprtih vprašanj.

Katera so vprašanja, ki jih je v zadnjem času obravnavala Komisija za spremljanje izvajanja in razlago KPKD?

V tekočem mandatnem obdobju je komisija sprejela mnenje glede nadur v trajanju referenčnega obdobja (Ur. l. št. 94/2022) ter razlage glede pravice do dodatka za posebne obremenitve v času razglašene epidemije, pravilnega obračuna nadurnega dela ter izračuna nadomestila plače (Ur. l. 94/2022), na letošnji zadnji julijski seji pa je zavzela več stališč glede prejetih vprašanj.

Prvo vprašanje se je nanašalo na dilemo, ali delavcu pripada dodatek za neugoden delovni čas po 4. odstavku 70. člena KP KD v povezavi z določbo točka d) 33. člena KP KD (izmenski delovni čas). Komisija je sprejela mnenje, da se vprašanje zaradi specifik organizacije delovnega procesa in delovnega časa znotraj posamičnega podjetja lahko ureja na ravni podjetniških kolektivnih pogodb, skupni pogajalski skupini za KPKD pa je podala priporočilo za preučitev vprašanja, ali je zimski in letni delovni čas mogoče šteti za izmensko delo.

Komisija je prejela tudi vprašanje, ali se v povezavi z dodatkom za delovno dobo v skupno delovno dobo delavca všteva tudi delovna doba, oddelana v tujini. Komisija je ugotovila, da je v 2. odstavku 69. člena KP KD določeno, da se pri uveljavljanju pravice do dodatka za delovno dobo v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec dosegel v času delovnega razmerja ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena. Po mnenju komisije se v delovno dobo vštevajo tudi izpolnjena leta delovne dobe v tujini, za katera delavec predloži ustrezno dokazilo, pri čemer ima delodajalec možnost preverjanja ustreznosti prejetih dokazil o izpolnjenih letih delovne dobe.

Obe mnenji bosta v kratkem objavljeni v Uradnem listu RS, dodatno pa je bilo skupni pogajalski skupini za KPKD podano tudi priporočilo, da v kolektivni podobi komunalnih dejavnosti natančneje uredi vprašanje, ali se za jubilejno nagrado šteje beneficirana delovna doba zaposlenega.

V preteklem obdobju smo bili deležni kar nekaj sprememb na delovnopravnem področju. Sprejeta je bila novela Zakona o delovnih razmerjih, ki je prinesla številne novosti, s 1. avgustom 2024 je v uporabo stopil nov Pravilnik o prenosu bremen, srečevali smo se s spremembami pri evidentiranju delovnega časa, 16. novembra 2024 se za delodajalce izteče tudi rok za opredelitev ukrepov v zvezi s pravico do odklopa. Ali te spremembe prinašajo potrebo po spreminjanju KPKD?

Na tem področju je za nami res pestro leto, ki je od podjetij terjalo veliko odzivnosti z namenom ustrezne in pravočasne prilagoditve procesov zakonodajnim spremembam. O vseh teh spremembah smo se pogovarjali na zadnji junijski seji skupne pogajalske skupine, na kateri smo odprli določena vprašanja, ki jih bomo nadaljevali na naslednji seji v septembru.

Aktualno je predvsem vprašanje glede pravice do odklopa, ki po določbi novega 142.a člena novele Zakona o delovnih razmerjih delodajalcem nalaga dolžnost sprejema ustreznih ukrepov za uresničevanje te pravice, tj. pravice delavcev odklopiti se od digitalnih orodij, vključno z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, za namene dela. Novela zakona delodajalčevih ukrepov za izvajanje pravice do odklopa vsebinsko ne opredeljuje in to prepušča dogovoru bodisi na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti ali pa podjetniške kolektivne pogodbe. Kot smo se pogovarjali na pogajalski skupini delodajalcev, je zelo težko določiti pogoje za pravico do odklopa na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti, saj imajo podjetja zelo različne delovne procese in se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, kar pomeni, da bi preozko normiranje ukrepov lahko predstavljalo težavo pri izvajanju njihovih nalog. Zato je delodajalska stran ocenila, da je primerno navedeno pravico nasloviti na ravni podjetniške kolektive pogodbe. Tako bo podrobnejša ureditev in opredelitev ukrepov prepuščena posameznemu delodajalcu skladno s specifikami delovnih procesov v podjetju. Z vprašanjem se dejavno ukvarja tudi Pravna služba Gospodarske zbornice Slovenije, ki v jesenskem času napoveduje izobraževanja na to temo, o čemer bomo člane ažurno obveščali. Članom priporočamo, da se lotijo pregleda procesov in delovnih mest v podjetju ter z namenom pravočasne priprave ustreznih dopolnitev pravilnikov in njihovih podjetniških kolektivnih pogodb.

Omenili ste, da bo septembra potekala naslednja skupna seja pogajalskih skupin delodajalcev in delojemalcev za KPKD, na kateri bo pogovor verjetno tekel tudi o tarifni prilogi za leto 2025. Kakšno je stališče zbornice glede morebitnega povečanja najnižjih osnovnih plač?

Septembra bodo potekala naslednja redna pogajanja, na katerih bomo spregovorili tudi o novi tarifni prilogi za leto 2025. Tako pogajalska skupina delodajalcev kot tudi Upravni odbor ZKGS sta vedno zasledovala načelo ohranjanja vrednosti plač, zato se bo pri pogajanjih glede tarifne priloge upoštevalo parametre inflacije v tekočem letu in pa stanja v dejavnosti. Takrat bomo videli, kakšna bo napoved za inflacijo za leto 2024 s strani Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, na podlagi katere se bomo v septembru in oktobru pogajali glede morebitnega dviga najnižjih osnovnih plač v dejavnosti.

Kako zbornica vidi svojo vlogo v skrbi za ohranjanje socialnega dialoga?

Zbornica, ki povezuje več kot 95 % izvajalcev javnih služb varstva okolja, jasno prepoznava pomen proaktivnega in konstruktivnega vključevanja v socialni dialog. Priča smo dejavnostim, ki kljub letom pogajanj še vedno nimajo sklenjene kolektivne pogodbe dejavnosti, kar rezultira v deviacijah na trgu dela, pojavnostih izkoriščanja delovne sile, zagotavljanju minimalnih zakonskih pravic in nereguliranosti trga. Na zbornici zato skrbi za zaposlene posvečamo veliko pozornosti, tako na formalni kot neformalni ravni, kot je npr. izvedba izobraževalnih seminarjev, povezovanje in izmenjava dobrih praks, skrb za promocijo in izvedbo vsakoletnih zimskih in letnih komunalnih iger v vlogi krovnega organizatorja. Verjamemo, da tudi v podjetjih po tem vzoru skrbijo za svoje zaposlene in krepijo duh pripadnosti, splošne zavzetosti in ponosa za delovanje v tem pomembnem sektorju slovenskega gospodarstva.

---

Pogovor s predsednikom ZKGS je opravila Petra Flerin, ZKGS.

Avgust 2024