Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije je v sodelovanju s podjetjem ŽALE, Javno podjetje d.o.o. v decembru 2025 začela nacionalno pobudo Drevo hvaležnosti 2025 – skupnostno, simbolno in trajnostnostno akcijo, ki spodbuja kulturo hvaležnosti, spomina in medsebojne povezanosti. Pobuda je zasnovana kot vseslovenska tradicija, v katero so se vključila številna pokopališča v upravljanju članov Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije ter drugi upravljavci pokopališč po državi.

Žale – od vsakega prodanega okraska so  v podjetju ŽALE, d.o.o. 50 centov namenili Hiši Ljubhospic. Po zaključku pobude so vse okraske shranili, mladi ustvarjalci pa jim bodo vdahnili novo življenje in iz njih oblikovali posebno umetniško delo – trajen spomin na Drevo hvaležnosti.

S simbolnim začetkom na Plečnikovih Žalah v Ljubljani je akcija Drevo hvaležnosti dobila poseben pomen kot prostor miru, spoštovanja in tihe povezanosti. Od tam se je razširila po Sloveniji – od Kranja, Jesenic, Tržiča, Velenja, Kočevja, Novega mesta, Pirana, Celja, Maribora, Ilirske Bistrice, Raven na Koroškem, Slovenskih Konjic in drugih krajev – ter povezala različne lokalne skupnosti v enotnem sporočilu.

Pogrebno podjetje Maribor – na pokopališčih Pobrežje in Dobrava je zasijalo osvetljeno drevo hvaležnosti. V cvetličarnah Aralija so bili na voljo trajnostni leseni okraski, na katere so lahko obiskovalci zapisali svojo misel ter jih obesili na drevo. Sredstva od prodaje okraskov so bila namenjena Društvu Hospic.

Med 15. decembrom 2025 in 15. januarjem 2026 so obiskovalci pokopališč lahko na lesen ali drug trajnostnostni okrasek zapisali misel, zahvalo ali spomin ter ga obesili na praznično osvetljeno drevo.

Komunala Ilirska Bistrica – jelko so postavili na bistriškem pokopališču v neposredni bližini poslovilnega objekta, lesene okraske izdelali sami iz odsluženih dreves, nanje pa so obiskovalci napisali dobre misli.

Upravljavci pokopališč so pobudo uresničevali na različne načine: z namestitvijo dreves hvaležnosti, okrasitvijo že obstoječih dreves, s kulturnimi ali simbolnimi dogodki ob prižigu lučk, z vključevanjem lokalnih šol, društev in prostovoljcev. V številnih krajih so bili leseni okraski izdelani iz materialov ponovne rabe ali iz odsluženega lesa, s čimer je pobuda dodatno poudarila trajnostnostno noto. Poseben pečat je akciji dalo tudi sporočilo z dobrim namenom.

JEKO Jesenice – na pokopališču na Blejski Dobravi so lahko obiskovalci na jelko, obesili trajen lesen okras, ustvarjen posebej za to priložnost, z mislijo na povezanost. Leseni okrasek so lahko dopolnili z zapisom po svojem izboru. Ob koncu pobude so okraske zbrali in iz njih ustvarili sliko, ki je na ogled v upravnih prostorih.

V več lokalnih okoljih so namreč pobudo spremljale tudi dobrodelne aktivnosti. Prostovoljni prispevki ali del od prodaje oziroma uporabe okraskov so bili namenjeni humanitarnim organizacijam, kot so društva Hospic, Hiša Ljubhospic, varstveno-delovni centri in druge ustanove, ki delujejo v podporo ranljivim skupinam.

Komunala Kočevje – drevo hvaležnosti na Mestnem pokopališču Kočevje, nanj so obiskovalci obešali lesene okraske z dobrimi željami.

Tako je Drevo hvaležnosti poleg simbolnega pomena dobilo tudi konkretno družbeno vrednost. V okviru akcije Drevo hvaležnosti 2025 so sodelujoča podjetja in upravljavci pokopališč skupaj z obiskovalci zbrali sredstva, ki so bila namenjena različnim dobrodelnim iniciativam po vsej Sloveniji.

Komunala Kranj – drevo hvaležnosti na Mestnem pokopališču Kranj (foto zgoraj levo), lesene okraske iz ponovne rabe, so izdelali v Fundaciji Vincenca Drakslerja. Zbrani prostovoljni prispevki so bili v celoti namenjeni Društvu Klub en Korak Več, ki pomaga Centru KORAK, Kranj, kjer izvajajo dolgotrajno in celostno rehabilitacijo za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo.
Komunala Novo mesto – na pokopališču Srebrniče so postavili drevo hvaležnosti, sredstva, zbrana v okviru pobude so namenili VDC Novo mesto.

S tem je Drevo hvaležnosti poleg simbolnega pomena dobilo tudi oprijemljivo družbeno vrednost in pokazalo moč skupnosti, ki zna povezati spomin, sočutje in solidarnost.

Okolje Piran – leseni okraski so bili obiskovalcem piranskega pokopališča brezplačno na voljo pri vhodu na pokopališče. Prvi so nanje svoja posvetila zapisali predstavniki italijanske skupnosti Giuseppe Tartini Piran, ki so obeležili 80. obletnico smrti Antonia Seme – cenjenega piranskega učitelja. Njegovo življenje so zaznamovala prizadevanja za znanje, sožitje in pravičnost, njegova zapuščina pa pooseblja vrednote, ki jih Drevo hvaležnosti želi negovati.
Komunala Tržič – fotografija spodaj desno

Pobuda Drevo hvaležnosti presega praznično okrasitev pokopališč. Gre za skupnostni projekt, ki pokopališča definira kot pomemben javni prostor spoštovanja, sočutja in skupnih vrednot ter krepi zavedanje o njihovi vlogi v kakovosti bivanja in družbenem življenju skupnosti.

Zelenice – na mestnem pokopališču v Celju so obiskovalci lahko na obeske napisali misli, prostovoljni prispevki od nakupa lesenih okraskov, so bili namenjeni celjski enoti društva Hospic.

Vizija pobude je, da Drevo hvaležnosti postane stalna vseslovenska letna tradicija, ki bo tudi v prihodnjih letih v decembrskem in januarskem času povezovala ljudi v simbolnem dejanju spomina, hvaležnosti in miru – tiho, dostojanstveno in trajno(stnostno).

Komunalno podjetje Velenje – misli, spomine ali zahvale so obiskovalci zapisali na lesen ali drug trajnostni okrasek in ga obesili na osvetljena borovca, ki sta simbola pokopališča Podkraj.

JKP Slovenske Konjice – obiskovalci pokopališča v Slovenskih Konjicah so na lesene okraske zapisovali svoje misli, posvetila in spomine ter jih obesili na drevo. Po koncu akcije so obeske zbrali in jih razstavili.