Podatki iz Slovenije so zgovorni. Samo v letu 2024 smo zavrgli kar 168.318 ton hrane, kar je dva odstotka več kot leto prej. Največ hrane konča med odpadki v gospodinjstvih – skoraj polovica vse odpadne hrane nastane prav doma, kjer bi jo lahko z nekaj premišljenimi koraki zlahka preprečili. Pomemben delež odpade tudi na gostinstvo, strežbo hrane, proizvodnjo in trgovino. Če številke pogledamo skozi osebno prizmo, vsak prebivalec Slovenije zavrže približno 79 kilogramov hrane na leto.

Izgubljeni viri in skriti stroški

Takšne količine niso le etično vprašanje, temveč pomenijo tudi izgubljene naravne vire, povečane stroške in dodatno breme za okolje. Ko hrana konča v smeteh, se z njo izgubijo tudi vsi vloženi viri, kot so voda, energija, delo kmetov in predelovalcev, zato zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane ni zgolj osebna odločitev, temveč skupna odgovornost, ki prinaša dolgoročne koristi.

Evropski cilji do leta 2030

Evropska komisija je postavila jasne cilje do leta 2030: zmanjšanje odpadne hrane za 10 odstotkov v proizvodnji in predelavi ter zmanjšanje odpadne hrane za 30 odstotkov na prebivalca v sektorju trgovine na drobno in potrošnji (restavracije, gostinske storitve in gospodinjstva). To pomeni, da bomo morali v prihodnjih letih vsi, posamezniki, podjetja, ustanove in odločevalci, prispevati svoj del k rešitvi.

Majhni koraki v kuhinji, veliki učinki v družinskem proračunu in tudi za okolje

Kako lahko začnemo že danes? V domači kuhinji lahko naredimo veliko. Bolj premišljeno nakupovanje, shranjevanje hrane, ustvarjalna uporaba ostankov in načrtovanje obrokov so preprosti, a izjemno učinkoviti koraki. V gostinskem sektorju in turizmu lahko k zmanjševanju prispevajo z manjšimi porcijami, boljšo organizacijo nabave in podarjanjem viška hrane. V trgovini pa z odgovornim naročanjem in spodbujanjem potrošnikov k nakupu lokalnih, sezonskih izdelkov.

Tudi Slovenija se vse bolj vključuje v evropska in globalna prizadevanja. Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Program Združenih narodov za okolje (UNEP) s kampanjo IDAFLW spodbujata k ukrepom na vseh ravneh – od politike in podjetij do vsakega posameznika. Njihov priročnik »Vključite se za IDAFLW 2025« ponuja praktične nasvete in ideje, kako se lahko priključimo.

Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani je priložnost, da se ustavimo in razmislimo o svojih navadah. Naj bo letošnji 29. september dan, ko se odločimo za manj odpadne hrane in več spoštovanja do hrane. Vsak narejen korak šteje. Skupaj lahko (so)ustvarimo sistem, v katerem hrana najde pot do krožnika in ne do smeti.

Vir: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/mednarodni-dan-ozavescanja-o-izgubah-hrane-in-odpadni-hrani-2025/