V EU se vsako leto zavrže skoraj 59 milijonov ton hrane (131 kg na prebivalca), katere tržna vrednost je ocenjena na 132 milijard evrov. Več kot polovica odpadne hrane (53 %) se zavrže v gospodinjstvih, sledita pa sektorja predelave in proizvodnje (20 %). Da bi pospešili prizadevanja EU na tem področju, Evropska komisija predlaga, naj države članice do leta 2030 za 10 % zmanjšajo količino odpadne hrane v predelavi in proizvodnji ter za 30 % (na prebivalca) skupaj v maloprodaji in potrošnji (restavracije, prehrambne storitve in gospodinjstva).

Zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane je bistveno za prehod na trajnostne prehranske sisteme. Z ukrepi za preprečevanje odpadne hrane se borimo tudi proti podnebnim spremembam, zagotavljamo več hranljivih živil za prehrano ljudi ter privarčujemo denar podjetjem in gospodinjstvom. Skupaj smo torej odgovorni za to, da zmanjšamo odpadno hrano na ravni potrošnikov. Vključiti je treba akterje na vseh ravneh: vlade, kmete in živilska podjetja, nevladne organizacije, raziskovalne in akademske institucije ter potrošnike. Celoten članek je na voljo na povezavi tukaj.

Zavrgli za okoli desetino več odpadne hrane kot leto prej

Po podatkih SURS je v proizvodnji hrane nastalo precej več odpadne hrane kot leto prej, v trgovini z živili, gostinstvu in strežbi hrane ter gospodinjstvih pa skoraj enaka količina. Prebivalec Slovenije je zavrgel povprečno 78 kg hrane. Več statističnih podatkov povezanih z odpadno hrano na povezavi tukaj.

Odpadna hrana, Slovenija

	2022	2023	2023 2022
			sprememba v %
Skupaj (v tonah)	150.839	164.803	9
nastala v proizvodnji hrane (vključno s primarno)	10.645	21.825	105
nastala v distribuciji in trgovini z živili	14.070	15.005	7
nastala v gostinstvu in strežbi hrane	55.839	55.956	0
nastala v gospodinjstvih	70.285	72.018	2

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano/Naša super hrana, SURS