Katera so za vas glavna tveganja s katerimi se po vašem mnenju soočajo člani Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije?

Glavna tveganja s katerimi se soočajo člani ZKGS so zelo odvisna od obsega njihovih dejavnosti in generalnega odgovora žal ni. Z naročniki se vedno individualno posvetujemo, skušamo dobiti čim širši vpogled v naravo njihove dejavnosti in jim na podlagi tega naredimo tudi primerno analizo zavarovaljivih tveganj ter predloge zavarovalnega programa.

V kolikor govorimo o zavarovaljivih tveganjih (tistih, ki jih je možno v celoti ali deloma prenesti na zavarovalnico), so to lahko bodisi večje premoženjske škode na infrastrukturi (vključno s stroški iskanja napake pri podzemni infrastrukturi), pri dejavnosti ravnanja z nevarnimi odpadki recimo veliko grožnjo lahko predstavljajo zahtevki iz naslova škodljivih vplivov na okolje (okoljske škode) ali ogrožanja zdravja ljudi (telesne poškodbe tretjih oseb), pri izvajanju dejavnosti pobiranja odpadkov, zimskih služb in podobno, pogosto prihaja do raznih odškodninskih zahtevkov za škode na premoženju ali telesnih poškodb tretjih oseb. Oskrba s pitno vodo je recimo lahko podvržena tako večji škodi na infrastrukturi, ki onemogoči storitev za daljše obdobje, kot tudi odškodninskim zahtevkom zaradi zastrupitve z oporečno vodo (telesne poškodbe tretjih oseb). Področji ločevanja odpadkov in čiščenja voda sta običajno podvrženi tudi škodam na dragi strojni opremi. Scenarijev je več in jih je potrebno ustrezno identificirati, ovrednotiti in nasloviti s primernim zavarovalnim kritjem.

Obstaja pa seveda cela množica tveganj, ki jih ni možno prenesti na zavarovalnice, kot so recimo povečane cene energentov zaradi geopolitičnih ali ekonomskih kriz, vojne in vojnam podobna dejanja, pomanjkanje usposobljene delovne sile, inflacija, podnebne spremembe in podobno. Vsa ta tveganja ni možno prenesti na zavarovalnice v okviru zavarovalnega programa, je pa vsekakor dobro, da jih gospodarska družba identificira in na njih pripravi določene preventivne ukrepe in načrte obvladovanja.

Najmanj kar naročnik dobi z angažiranjem kvalitetnega zavarovalnega posrednika je širši vpogled v kvaliteto svojih obstoječih zavarovalnih pogodb in se na tak način s prilagoditvijo obstoječega zavarovalnega programa izogne kateri od bolečih napak ali omejitev zavarovalnih pogodb s katerimi ni bil seznanjen.

O kakšnih omejitvah zavarovalnih pogodb je govora?

Zavarovalni pogoji zavarovalnic so v zadnjih desetletjih postali vse ožji. Notri je vse več izključitev, omejitev in posebnih zahtev, ki jim mora zavarovanec slediti. Logično je, da naročniki običajno nimajo internih resursov, da redno spremljajo vse te spremembe in zato je za naročnika dobro, da to delo prepusti strokovnjakom na tem področju.

Primer, ki bi lahko bil zanimiv za člane zbornice. V praksi ima najbrž večina članov zavarovano svojo splošno (civilno) odgovornost iz dejavnosti. Nekateri najbrž tudi pri največji slovenski zavarovalnici. Razširitev tega zavarovanja se lahko naredi tudi za (obvezno) zavarovanje okoljske škode, vendar v pogojih te zavarovalnice jasno piše, da kritje za okoljsko škodo ni podano za škode, ki nastanejo zaradi obratovanja čistilne naprave za odplake, drugih čistilnih naprav, ali drugih naprav za ravnanje odpadkov iz dejavnosti deponije. Torej ima tisti, ki opravlja te dejavnosti, spregleda to omejitev in ne poskrbi za umik te omejitve,  v delu svoje zavarovalne pogodbe nepopolno krije.

Kateri pa so najbolj pogosti izzivi pri sklepanju zavarovalnih pogodb?

V praksi ugotavljamo, da zavarovanci ob sklepanju zavarovalnih pogodb delajo različne napake. Med najbolj pogoste lahko uvrstimo: podcenjevanje svojih potreb po zavarovalnem kritju (npr. »nam se pa to ne more zgoditi«), osredotočenost izključno na ceno zavarovalnega produkta (cena kot edino merilo), napačna določitev zavarovalne vsote (kar lahko vodi do možnosti podzavarovanja ob škodi), pretirana osredotočenost na zavarovalna kritja t.i. »malih škod« ali »zanemarljivih škod« (to so škode, ki nimajo bistvenega vpliva na poslovanje). Podjetja tudi spregledajo izključitve, omejitve in dodatne pogoje v zavarovalnih pogodbah, neredno pregledujejo in prilagajajo vsebine zavarovalnih pogodb (»saj imamo dober zavarovalni program«), zanemarjajo nove dejavnosti in morebitno bodočo rast (zavarovalna pogodba ne naslavlja več vseh potrebnih tveganj), ne upoštevajo lokalnih predpisov in zakonodaje.

Seveda se v praksi velikokrat pokažejo tudi ostale pomanjkljivosti, kot je recimo neažurnost in neizkušenost pri prijavljanju škod in odškodninskih zahtevkov ali pa napačno razumevanje obstoječih zavarovalnih kritij, ker med zaposlenimi ni strokovnjakov, ki bi bili specializirani na področju zavarovalstva.

Ali cena zavarovanja ni pomembna?

Strošek zavarovanja je pomemben, ne bi pa smel biti edino merilo za izbiro zavarovalnice in vsebine zavarovalnega programa. V kolikor se naročnik osredotoča izključno na strošek zavarovanja običajno zavarovalni program nima ustrezne kakovosti, saj zavarovalnice ključna tveganja cenovno ovrednotijo višje. Bi vi v duhu dobrega gospodarja zamenjali potresno zavarovanje za zavarovanje stekla? Verjetno ne, saj razbito steklo, tudi če je večje vrednosti minimalno vpliva na poslovanje družbe, večja potresna škoda pa lahko dobesedno občutno zamaje ne samo temelje zgradb, ampak tudi temelje poslovanja. Menim, da je potrebno poiskati ravnotežje med cenovno sprejemljivostjo in celovitostjo zavarovanja, mogoče tudi z uporabo soudeležbe zavarovanca na škodah (uporaba franšiz v zavarovalnih pogodbah).

Kako pa se zgodi napačno določaje zavarovalne vsote in pretirano osredotočajo na zavarovalna kritja t. i. »malih škod«?

Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice oziroma najvišji možni znesek zavarovalnine (ali odškodnine v primeru odgovornostnih zavarovanj), ki jo zavarovalnica izplača po zavarovalnem primeru. Če govorimo o premoženjskih zavarovanjih, mora biti zavarovalna vsota čim bolj enaka vrednosti zavarovanega premoženja. V praksi se zavarovanci srečujejo predvsem z dvema težavama zaradi neustrezno določene zavarovalne vsote. Če je zavarovalna vsota nižja od vrednosti zavarovanega premoženja, lahko pride do podzavarovanja. In čeprav je določena nevarnost zavarovana, bo zavarovalnina krila samo del (sorazmerni del) škode. Če zavarovalna vsota presega zavarovalno vrednost, pa bo družba plačevala previsoko zavarovalno premijo. Zato je tudi pri določanju ustreznih zavarovalnih vsot priporočljivo upoštevati usmeritve in nasvete zavarovalnega posrednika, še bolje pa sodno zapriseženega cenilca.

Mnogi zavarovanci se pretirano osredotočajo tudi na zavarovalna kritja, ki zanje ne predstavljajo velikega tveganja, kot so recimo zavarovanje stekel, majhnih elektronskih naprav in podobno ter nimajo večjega vpliva na poslovanje gospodarske družbe. V praksi to porablja čas in omejuje sredstva, ki so namenjena kakovostnemu zavarovalnemu programu. Pretirana osredotočenost na majhna tveganja lahko pomeni, da odgovorni nimajo dovolj časa, da se posvetijo ključnim tveganjem, ali da nimajo dovolj sredstev za pomembnejša zavarovalna kritja. Izkušen zavarovalni posrednik poznost usmeri v ključne nevarnosti, ki lahko otežijo finančni položaj družbe ali celo ogrozijo njen obstoj.

Imate mogoče kakšen konkreten primer glede napačnega razumevanja obstoječih zavarovalnih kritij?

Najbolj medijsko izpostavljen primer v zadnjem času so bile velike poplave, ki so avgusta 2023 prizadele velik del Slovenije. Ob vseh tragičnih zgodbah državljanov, nas je po pogovorih v zavarovalniških krogih presenetilo dejstvo, da tudi kar veliko gospodarskih družb ni vedelo, da nevarnosti poplave bodisi nimajo zavarovane oziroma je bila zavarovana s prenizko zavarovalno vsoto. Seveda v nekaterih primerih ni bila (dovolj) zavarovana, ker je bil gospodarski obrat na področju izrazite poplavne ogroženosti, vendar bi lahko določene družbe v tem primeru naredile več na preventivnih ukrepih (ukrepi za zmanjšanje verjetnosti nastanka škode ali velikosti škode).

Določeni zavarovanci po naših (neuradnih) informacijah niso niti ločili med zavarovano nevarnostjo poplave, meteorne vode in izliva vode, prav tako pa je bila informiranost, da so razni vodni riziki dodatna nevarnost (potreben ločen dogovor) požarnega zavarovanja, relativno nizka. S tem razlogom so nekateri zavarovanci zmotno menili, da imajo s sklenjenim osnovnim požarnim zavarovanjem krito tudi škodo za poplavo. Ravno v takih primerih je kakovostno poročilo o (ne)zavarovanih nevarnostih s strani zunanjega strokovnjaka zelo pomembno, saj je po toči žal zvoniti prepozno.    

Na kakšen način poteka delo z naročnikom v vašem podjetju?

Način dela skušamo čim bolj približati željam naročnika. Seveda so določeni koraki, ki jih moramo opraviti že zaradi zakonodajnih obvez in so neizogibni, kot sta analiza zavarovaljivih tveganj ter ustrezna opredelitev potreb in zahtev naročnika glede zavarovalnega kritja. Bistveno je, da imamo na strani naročnika primernega sogovornika (sogovornike). Brez dvosmerne komunikacije in ustreznega razkritja informacij težko razumemo dejavnost naročnika in s kakšnimi tveganji se sooča pri opravljanju le-te. Za kakovostno opravljeno delo potrebujemo odlične in popolne informacije. Gre pa za dolgotrajen delovni proces z nenehnimi izboljšavami, popravki, spremembami, saj je vsaka gospodarska družba živa tvorba, ki tudi sama prilagaja poslovanje razmeram na tržišču in svoji strategiji.      

Kako stopite v stik z morebitnimi novimi naročniki?

Direktnega trženja ali prodaje nimamo, saj naša strategija ne temelji na »hitrih zmagah«, ampak na strokovnosti, zanesljivosti, zaupanju in predanosti naročnikom. Večino novih naročnikov dobimo preko priporočil in referenc s strani obstoječih naročnikov, nekaj naročnikov nas je našlo tudi preko spleta ali raznih strokovnih delavnic, saj smo ena od večjih slovenskih zavarovalno posredniških družb z daljšo tradicijo. Naslednje leto bomo beležili že 20 let od ustanovitve, zavarovalno posredništvo v taki obliki v Republiki Sloveniji pa bo praznovalo 25 let.

Kako je pa s plačilom vaših storitev?

V Sloveniji in širom EU se je oblikoval standard, da posredniško provizijo plača zavarovalnica, s katero je naročnik sklenil zavarovalno pogodbo. Provizija se običajno plača iz režijskih stroškov zavarovalnice. Skladno z Zakonom o zavarovalništvu zavarovalni posrednik nima pravice od zavarovalca zahtevati plačila provizije oziroma kakršnegakoli drugega plačila, če ni s posredniško pogodbo izrecno pisno drugače dogovorjeno. V praksi bi najbrž lahko na prste dveh rok prešteli pogodbe, kjer plačilo za opravljene storitve plača naročnik direktno.

Kakšni so razlogi za uporabo storitev kakovostnega zavarovalnega posrednika?

Svojim naročnikom nudi neodvisnost, strokovnost, ekonomičnost in celovito svetovanje na vseh področjih zavarovalstva. Gospodarske družbe in organizacije si z odločitvijo za koriščenje storitev zavarovalnega posrednika zagotovijo večjo varnost in učinkovitost zavarovanj, za kar je odgovoren strokovno usposobljen posrednik.

Strokoven zavarovalni posrednik ne samo posreduje, ampak je podaljšana roka svojega naročnika. Na nek način je naročnikov odvetnik za področje zavarovalstva.

Na vprašanja je odgovarjal:
Miha Javornik, direktor, SipoS posredovanje zavarovanj d.o.o., z več kot 20-letnimi izkušnjami na področju zavarovalstva, www.sipos.si.

Terminologija

Zavarovalni zastopniki:
Običajno delujejo v imenu in za račun ene zavarovalnice. Njihov fokus je predvsem na prodaji.

Zavarovalni posredniki: 
Običajno deluje v imenu in za račun svojega naročnika oziroma svoje stranke Fokus je na svetovalnih storitvah in dolgoročnemu poslovnem odnosu z naročnikom. Neodvisni zavarovalni posrednik deluje kot svetovalec naročniku. Gre za zelo reguliran poklic, saj mora imeti posrednik ustrezno dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja in za razliko od zastopnika tudi obvezno zavarovanje svoje poklicne odgovornosti za morebitne strokovne napake. Kakovostni in neodvisni zavarovalni posredniki v odnosu z zavarovalnicami skrbijo za enakopravno pogajalsko vlogo svojih naročnikov z zavarovalnicami.

Zavarovalno posredništvo:
Relativno dolgotrajen proces, ki vključuje:

• analizo naročnikovih nevarnosti,
• ustrezno opredelitev naročnikovih potreb in zahtev,
• pripravo optimalnega zavarovalnega programa,
• izvedbo povpraševanja na področju zavarovanj,
• ustrezen prenos zavarovaljivih tveganj (sklenitev zavarovalne pogodbe) na zavarovalnico, ki naročniku nudi  najbolj ustrezna kritja ter pogoje zavarovanja in podobno,
• strokovno pomoč pri uveljavljanju pravic iz zavarovalne pogodbe,
• redno spremljanje novih tveganj, novosti na trgu, spremembe v poslovanju naročnikov,
• prilagajanje ali spreminjanje vsebine zavarovalnih pogodb na način, da se naročniku zagotovi najbolj ustrezna kritja in pogoje zavarovanja,
• široko poznavanje zavarovaljivih tveganj in procesa naročnikovega  poslovanja, zavarovalnih produktov in razlik med njimi,
• postopkov pri upravljanju z zavarovalnimi pogodbami,
• zakonodajnih predpisov na področju.