Smo edini v Evropi, ki zbiramo odpadno embalažo na hišnemu pragu in smo po ocenah EU med redkimi državami, ki bodo dosegle okoljske cilje do leta 2030 (Poročilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu z dne 8. 6. 2023). Ob uvedbi kavcije bi se kupna moč gospodinjstva zmanjšala za 80–100 evrov letno.

Predlagani kavcijski sistem zbiranja nepovratne odpadne embalaže plastenk in pločevink v avtomatih, nameščenih na lokacijah trgovcev, bi predstavljal vzporeden sistem zbiranja komunalne embalaže. Dejstvo je, da kavcijski sistem rešuje zelo majhen del embalaže, ki je dana na slovenski trg – v Sloveniji se na trg letno plasira ca. 280.000 ton vse embalaže. Mešane komunalne embalaže, v okviru katere se zbira tudi embalaža pijač, se letno zbere od 98.000 do 104.000 ton. Embalaže pijač pa se letno plasira na trg v ocenjeni količini ca. 8.400 ton PET plastenk in ca. 2.000 ton pločevink. S kavcijskim sistemom torej rešujemo zgolj 3,7 % na slovenski trg dane embalaže. Pri tem je potrebno poudariti, da se že sedaj ločeno zbere preko 78 % PET plastenk pijač in preko 90 % pločevink, ki niso nikoli predstavljale izziv za zbiranje. Vsa ostala embalaža bi se morala v primeru uvedbe kavcijskega sistema še naprej zbirati na utečen način. Tako je potencial (pre)dragega kavcijskega sistema z vidika povečanja reciklabilnosti PET plastenk samo do dodatnih 1.000 ton na leto.

V ZKGS opozarjamo na dejstva in posledice, vezane na uvedbo kavcijskega sistema za nepovratno embalažo:

• Kavcijski sistem, o katerem se trenutno pogovarjamo v Sloveniji:
  • spodbuja proizvajalce k proizvodnji nove embalaže za enkratno uporabo, ki se reciklira, kar je po trajnostni hierarhiji ravnanja z odpadki (1. preprečevanje nastajanja odpadkov, 2. priprava na ponovno rabo, 3. recikliranje, 4. energetska predelava, 5. odstranjevanje) nižja prioriteta od ponovne uporabe,
  • zavira razvoj in napredek na področju izdelave trajnostnih izboljšanih oblik povratne embalaže.
• Zavzemanje za zmanjšanje količine odpadkov je prioriteta, javni interes in nujno poslanstvo komunalnih podjetij in države, kar s predlaganim kavcijskim sistemom rušimo.
• Nekatere države, ki imajo dolgoletno tradicijo kavcijskega sistema za odpadno embalažo, ne kažejo podobe čistejšega okolja kot v Sloveniji in je smetenja v naravi in urbanih področjih več kot pri nas (npr. sosednja Hrvaška, kjer je kavcijski sistem v veljavi že 15 let, Nizozemska, Nemčija … ).
• Dvig cene proizvodov zaradi morebitne uvedbe kavcijskega sistema je neizogiben – stroške uvedbe sistema, postavitve avtomatov za sprejem odpadne embalaže, vzdrževanje avtomatov, upravljanje z avtomati … bi plačal potrošnik. To pa za sabo potegne posledice, ki na dolgi rok vodijo v sistemsko zviševanje cen in inflacije ter znižanje kupne moči slovenskega potrošnika.
• S predlaganim kavcijskim sistemom podiramo vrednostni sistem ločevanja odpadkov med uporabniki, saj bi »nekavcijska« embalaža izgubila navidezno vrednost, ker zanjo uporabnik ne bi prejel »plačila« – seveda pa gre samo za vračilo dodatnega zneska, ki ga je potrošnik že plačal ob nakupu.
• Večina držav z uvedenim kavcijskim sistemom ima slabše rezultate recikliranja plastike od Slovenije.
• Primerjava Slovenije z državami, kjer imajo že uveden kavcijski sistem, ni na mestu, saj izvajamo (uspešen) drugačen sistem zbiranja odpadkov, ki ga kot uspešnega priznava tudi Evropska komisija (primerjava zbiranja odpadkov v prestolnicah članic EU, v kateri je Ljubljana ocenjena kot najboljša).

• Za razliko od zagovornikov kavcijskega sistema za nepovratno embalažo, ZKGS meni, da bi sistem z vzporedno logistiko povečal ogljični odtis zaradi:
  • pobiranje odpadne embalaže s tovornimi vozili komunal bi ostalo nespremenjeno (3,7 % kavcijske embalaže je premajhna količina za zmanjšanje obsega voznih poti),
  • dodatno bi bila uvedena logistika kavcijske embalaže iz trgovin,
  • uporabniki bi kavcijsko embalažo zbirali doma in jo z avtomobili pripeljali do trgovskih centrov. Embalaža bi morala biti nestisnjena in nepoškodovana.

• Trditev, da 95 % Slovencev podpira uvedbo kavcijskega sistema, ki prinaša letno podražitev ravnanja z odpadki za povprečno štiri člansko družino za 80–100 evrov, je nepredstavljiva in malo verjetna, če vemo, da so cene komunalnih storitev zelo občutljiva tematika in že najmanjši dvig cen povzroči nezadovoljstvo pri uporabnikih ter politični problem. Tako visok delež podpornikov je mogoč zgolj, če Slovenci ne vedo, da bi kavcijski sistem podražil prodajne cene izdelkov.

Vir foto: Pixabay