Organizacija zasedanja pogodbenic in predsedovanje biroju vodne konvencije po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor potrjujeta in utrjujeta mednarodni ugled in položaj Slovenije kot vodnate države z mednarodno priznano in uveljavljeno tradicijo čezmejnega sodelovanja na vseh ravneh upravljanja z vodami.

Vodna konvencija je sicer nastala v okviru Ekonomske komisije ZN za Evropo (UNECE) in do leta 2016 je bilo članstvo v konvenciji omejeno zgolj na države iz te evropske regije. Z odločitvijo generalnega sekretarja ZN Antonia Guteresa o širitvi članstva zunaj regije UNECE pa je konvencija postala globalna.

Gre tako za edinstven pravno zavezujoč mednarodni instrument, ki spodbuja čezmejno vodno sodelovanje, dvostranske in večstranske sporazume o upravljanju čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer ter celostno upravljanje čezmejnih površinskih in podzemnih voda, so pojasnili na ministrstvu, pristojnem za upravljanje naravnih virov.

To bo v imenu vlade tudi vodilo jesensko zasedanje pogodbenic. V tem tednu so vabila na dogodek poslali 158 državam in 218 mednarodnim medvladnim in nevladnim organizacijam, pričakujejo pa okoli 600 udeležencev iz 80 držav.

Z aktivnim delovanjem pri vodni konvenciji in predsedovanjem njenemu biroju Slovenija po navedbah ministrstva prispeva h globalno bolj usklajenemu dogovornemu in podnebno odpornemu čezmejnemu upravljanju voda ter k bolj trajnostni čezmejni rabi vode, s tem pa tudi k stabilnosti in miru. Obenem Slovenija tako krepi zasledovanje lastnih interesov v čezmejnem upravljanju voda v regiji in širše ter z vodo povezanih razvojnih priložnosti.

Predsedovanje biroju vodne konvencije bo trajalo do naslednjega zasedanja pogodbenic oktobra 2027. S tem se bo po prepričanju ministrstva dodatno okrepila vodilna vloga Slovenije v konvencijskem delovanju na področju voda na globalni in regionalni ravni, saj bo država dejansko hkrati predsedovala trem z vodo povezanim konvencijam, vodni, barcelonski in donavski.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja vodni konvenciji bodo poleg standardnih nalog predsedujoče države:

• poglobljeno delovanje za omilitev planetarne krize na področju izgube biotske raznovrstnosti,
• onesnaženja naravnih virov in negativnih posledic podnebnih sprememb,
• pospeševanje globalnega dometa vodne konvencije,
• razvijanje podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih na vseh ravneh ter razvoj
• novih ter inovativnih pristopov in metod v čezmejnem celostnem upravljanju voda.

Več o dogodku in povezave do mednarodnih objav najdete na povezavi tukaj.

Vir: STA, Ministrstvo za naravne vire in prostor