16. nov 2023

Zakonodajne novosti: Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDR-1

V Uradnem listu RS, št. 114, z dne 15. 11. 2023 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (oznaka ZDR-1D), ki je pričel veljati dan po objavi, tj. dne 16. 11. 2023.

Bistvene novosti, ki jih prinaša ZDR-1D, so:

• med obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi po 31. členu ZDR-1D, se vključuje še določilo o usposabljanju, ki ga zagotovi delodajalec;
• razširjeni 49. člen predvideva pravico delavca, da predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, zaradi izboljšanja zaposlitve oziroma pogojev dela, o čemer mora delodajalec pisno utemeljiti svojo odločitev najkasneje v 30 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Predlog lahko delavec poda po poteku šestih mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma po poteku poskusnega dela, ko traja dlje kot šest mesecev. Če delavec delodajalcu poda enak predlog, mora delodajalec pisno utemeljiti svojo odločitev le, če je od predhodno podanega predloga preteklo najmanj eno leto;
• pri določbi 53. člena ZDR-1D o suspenzu pogodbe o zaposlitvi, se rok za vrnitev delavca na delo po prenehanju razlogov za suspenz spreminja na pet (5) delovnih dni;
• pri t. i. agencijskih delavcih se spreminja višina nadomestila plače delavcu, ki mu ga mora izplačevati delodajalec po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas, za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku, oziroma za čas, ko delodajalec za zagotavljanje dela delavcu ne zagotavlja dela pri uporabniku, in ki ne more biti nižje od 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1D.  Delavec mora biti z napotitvijo na delo k uporabniku pisno obveščen o uporabniku, pogojih dela pri uporabniku in o pravicah ter obveznostih pri uporabniku. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec za zagotavljanje dela, in je delavcu zagotovljena možnost, da ga natisne;
• novi 65.a člen ureja krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja – Delavec, ki neguje otroka, starega do osem let, ali zagotavlja oskrbo iz četrtega odstavka 182. člena ZDR-1D, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Delodajalec mora svojo odločitev o predlogu delavca pisno utemeljiti v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Če se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi tega člena z delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas;
• novi 67.a člen uvaja krajši delovni čas žrtev nasilja v družini – Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini.  Delodajalec svojo odločitev pisno utemelji najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Delavec, ki dela krajši delovni čas in je žrtev nasilja v družini, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z ZDR-1D ni drugače določeno, ter pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, če zakon tako določa;
• pri pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je novost, da lahko delavec predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Delodajalec mora svojo odločitev o predlogu pisno utemeljiti najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec;
• pri obveznostih delodajalca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se skrajšuje rok »preizkusne dobe«, tako da ima delodajalec možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v 18 mesecih. Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec;
• v istem 85. členu se dodaja določbe o pravici delavca do izjave o očitanih kršitvah – pri tem mu mora na pisno zahtevo delavca, ki jo lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, delodajalec omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, o kršitvah izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. V postopku zagovora, v katerem se lahko delavec izjavi o očitanih kršitvah, lahko po pooblastilu delavca sodeluje sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti. Odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na podlagi postopka iz 85. člena ZDR-1D mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu;
• med neutemeljene odpovedne razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 90. členu se dodaja opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali predlog za tak način opravljanja dela.  Dodaja se še prepoved, da delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca, če bi bilo prenehanje delovnega razmerja posledica uveljavljanja pravic pri delodajalcu;
• pri posebnem varstvu pred odpovedjo predstavniku delavcev po 113. členu ZDR-1D je novost pri dolžini zadržanja učinkovanja odpovedi, višini nadomestila predstavniku delavcev in v oblikovanju sklada za povračilo preplačil nadomestil plač v odpovednem roku — Če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka 113. člena, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. Delodajalec lahko v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do izvršljive arbitražne odločitve oziroma do odločitve sodišča na prvi stopnji prepove predstavniku delavcev opravljati delo, ki ni povezano z opravljanjem funkcije predstavnika delavcev, vendar mu mora v tem času zagotavljati nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1D.  Delodajalci in sindikati lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti vzpostavijo sklad, ki bo namenjen povračilu izplačanih nadomestil plače za čas prepovedi opravljanja dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, ko sodišče na prvi stopnji ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito;
• pri določbi 125. člena o poskusnem delu se dodaja dopolnitev, da se trajanje poskusnega dela določenega v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, določi sorazmerno trajanju te pogodbe in naravi dela. Če se sklene nova zaporedna pogodba o zaposlitvi za določen čas za isto delo, ne sme vključevati poskusnega dela;
• v novem 141.a členu se uvaja subsidiarna odgovornost v okviru gradbene dejavnosti – v primeru, če delodajalec, ki je podizvajalec in izvaja storitev v okviru gradbene dejavnosti, delavcu za delo, opravljeno v okviru izvajanja te storitve, ne zagotovi plače v skladu z določbami ZDR-1D, je za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren pogodbenik, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec. Za delodajalca, ki je podizvajalec iz prejšnjega odstavka, se šteje pravni subjekt, ki mu je bil s pogodbo v izvajanje oddan del storitve ali celotna storitev, za izvedbo katere je glavni izvajalec sklenil pogodbo z naročnikom storitve;
• v poglavje o delovnem času se v 142.a členu dodaja pravica delavca do odklopa – Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ukrepi niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti. Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca;
• v določbi o razporejanju delovnega časa se določa 15 dnevni rok za odgovor delodajalca na pobudo delavca, ki v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa. Delodajalec mu mora, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec;
• pri določbi 162. člena o izrabi letnega dopusta se podaljšuje rok za izrabo dopusta iz razlogov odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, vse do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta v skladu s prejšnjim odstavkom;
• v novem 167.a členu se ureja novi oskrbovalski dopust, do katerega je upravičen delavec v obsegu pet (5) delovnih dni v posameznem koledarskem letu v primeru oskrbe. Zakon določa upravičenost do dopusta v primeru potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana po ZDR-1 ali osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi oskrbovalskega dopusta delodajalca obvestiti o razlogu za odsotnost z dela pred nastopom odsotnosti. Če zaradi objektivnih okoliščin odsotnosti to ni mogoče, mora delavec delodajalca obvestiti najpozneje v treh delovnih dneh po nastopu odsotnosti.  Delavec pravico do oskrbovalskega dopusta uveljavlja z izjavo, v kateri navede razloge za upravičenost do odsotnosti, in sicer upravičenca do nege in razloge zanjo, k čemur priloži dokazila, ki izkazujejo dejstva iz izjave. Dokazila lahko vsebujejo nujno potrebne osebne podatke upravičenca do nege;
• v novem 168.a členu zakon uvaja pet (5) delovnih dni plačane odsotnosti z dela za delavce, žrtve nasilja v družini, v posameznem koledarskem letu, v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delavec, žrtev nasilja v družini, mora v primeru plačane odsotnosti z dela najpozneje tri delovne dni pred nastopom odsotnosti o tem obvestiti delodajalca. Ob obvestitvi delavec delodajalcu predloži tudi potrdilo centra za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazilo o urejanju zadev iz prejšnjega odstavka;
• pri določbi 170. člena zakona o izobraževanju delavcev se dodaja določbo, da se čas izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja šteje v delovni čas, če delavca napoti delodajalec na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
• v določbah 182. člena zakona se širi varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, še na varstvo zaradi oskrbe. Pri tem se kot oskrba v skladu z ZDR-1D šteje delo s krajšim delovnim časom na podlagi 65.a člena ali odsotnost z dela zaradi oskrbovalskega dopusta zaradi potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana iz 26. člena ZDR-1D ali osebe, s katero delavec živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju;
• dodaja se nova člena 189.a in 189.b, ki urejata položaj varstva delavcev, žrtev nasilja v družini – Delavec, žrtev nasilja v družini, po ZDR-1D je oseba, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v družini, opredeljenih v zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, je nasilje prijavila na policijo ali center za socialno delo, postopki v zvezi z nasiljem in odpravljanjem posledic nasilja pa še niso končani, kar žrtev dokazuje s potrdilom centra za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, sodišča in drugih institucij. Zaradi učinkovitejšega sodelovanja v postopkih, ki povečujejo njeno varnost, uživa posebno varstvo. V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nasilja v družini po ZDR-1D je dokazno breme na strani delodajalca. Delodajalec mora delavcem, žrtvam nasilja v družini, omogočiti lažje usklajevanje poklicnih obveznosti in obveznosti, ki izhajajo iz urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delavcu, žrtvi nasilja v družini, se lahko naloži opravljanje dela preko polnega delovnega časa, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas ali se ga razporedi na nočno delo samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem;
• v poglavju Delo otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov, se glede delovnega časa otrok, mlajših od 15 let, ki opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic, spreminja časovna omejitev dela na največ šest ur dnevno in 30 ur na teden. Otrokom, ki opravljajo lažja dela v času šolskih počitnic, je treba v času šolskih letnih počitnic zagotoviti najmanj dva tedna neprekinjenega počitka;
• v 217.a in 217.b členih se dopolnjuje kazenske določbe z globami vezanimi na kršitve novih institutov delovnega prava, ki jih uvaja ZDR-1D;
• prehodne in končne določbe: Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS; določba o dodatnih sestavinah pogodbe o zaposlitvi se uporablja za pogodbe po uveljavitvi ZDR-1D; določbe o spremenjenem varstvu pri odpovedi pogodbe sindikalnemu predstavniku, se uporablja po 12 mesecih od uveljavitve ZDR-1D; Postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, začeti pred uveljavitvijo ZDR-1D, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi; ustrezne ukrepe za spoštovanje pravice do odklopa mora delodajalec sprejeti v roku enega leta od uveljavitve ZDR-1D.

Besedilo pripravila: Pravna služba GZS, Foto: Pixabay